Občino Miren-Kostanjevica so 30. januarja, na pustno soboto, obiskali Hrušiški škromati. Z zanimivimi maskami in dobro voljo so preganjali zimo in navdušili občane, ki so jih povsod lepo sprejeli. Najprej so se ustavili v Biljah, nato so se sprehodili tudi po Orehovljah. Začeli so pri spomeniku, naredili kratek postanek pri gostilni, nato pa veselo rajali po klancu do krožnega križišča. Tam so jih že čakali vaščani, zraven pa seveda tudi pijača in jedača. Vsi, še posebej otroci, smo si z zanimanjem ogledovali lepe maske, marsikatera ženska pa je doživela, kaj pomeni, če te ugrabi črni »kleščar«. Kasneje so škoromati obiskali še Miren in Opatje selo.
Prihod Hrušiških škromatov so poleg občine omogočili še Turistično društvo Miren in krajevne skupnosti Bilje, Miren, Opatje selo in Orehovlje.
Ljudje »škoromatijo» pustujejo v mesecu februarju ali marcu, kakor nanese koledar. Našemljene ljudi v okolici Hrušice in Podgrada imenujejo škoromati, v vaseh, ki leže ob cesti proti Kozini so škoromandi, v krajih vzhodno in jugovzhodno od Podgrada pa maškare ali mačkare. Najstarejši zapis o škoromatu najdemo že v prvi polovici 14. stoletja, vendar ne v Brkinih, temveč v furlanskem Čedadu (Cividale). Beseda škoromat je po nekaterih zapisih izvirala iz staronemškega termina skar-waht kar bi pomenilo ljudska straža, po drugih zapisih pa iz latinskega izraza scaramancum, ki pomeni širok vojaški plašč ali ogrinjalo. Domneva slovenskega etnologa dr. Nika Kureta pravi, da je furlanski izraz zašel v naše kraje v času oglejskega gospostva (od leta 1228 dalje), ko so bili Brkini mejno območje med Oglejskimi patriarhi in Goriškimi grofi. V drugi polovici našega stoletja je škoromatija začela počasi izginjati, vendar pa se je stari način šemljenja obdržal v nekaterih vaseh: Javorje, Hrušica, Podgrad. Hrušiški škoromati slovijo kot ena najlepših skupin škoromatov. Hrušiški škoromati se od drugih razlikujejo po lesenih naličjih mask, ki jih drugi škoromati nimajo. Pri Hrušiških škoromatih ne smejo sodelovati ženske. Osrednji lik Hrušiških škoromatov je škopit (kleščar). Sodelujejo še pepeljuhar, poberin, zguncarji. Leta 1993 se je skupina škoromatov organizirala v sodobno etnološko skupino. Leta 2012 pa so se Hrušiški škoromati vpisali v register nesnovne žive kulturne dediščine Slovenije. Sodelujejo na številnih pustnih karnevalih tako doma kot tudi v tujini (Francija, Hrvaška, Italija, Nemčija). Čas škoromatom ni bil vedno naklonjen, zato pa je danes toliko bolj pomembno, da se tako izvirni običaji ohranijo in predstavijo ljudem.
Vesna B. Blažič, TD Miren in Andreja Vizintin
